Nordijska hoja
Nordijska hoja ni drugega kot
nadgrajena običajna, vsakdanja hoja, kot smo se je naučili pri dobrem letu
starosti in jo uporabljamo prav vsak dan (razen tiste dni, ko se nam ne ljubi
vstati; če ostalih, resnejših razlogov ne omenjamo). A ker hojo že tako dolgo
uporabljamo, jo moramo nadgraditi, če želimo, da postane resnejša telesna vadba.
Dodamo palice, hodimo nekoliko intenzivneje in hoja takoj postane dvakrat bolj
učinkovita. Z uporabo palic v gibanje učinkovito vključimo še zgornji del
telesa, poleg tega pa nam palici pomagata pri odrivanju, kar občutno zmanjša obremenitev
nog pri intenzivni hoji.
Nordijsko hojo lahko izvajamo
kadar koli, skoraj kjer koli, primerna je za kogar koli, ne zahteva drage
opreme ali posebnih oblačil. Njena popularnost hitro narašča in uporablja
jo veliko posameznikov, dobro pa je zastopana tudi v
okviru terapij, fizioterapij. Priporočajo jo zdravniki, promotorji zdravega
načina življenja in gibanja, uporabljajo jo tudi osebni trenerji. Predvsem pa
je varna, cenovno ugodna in zabavna. Najpomembneje pa je, da se vedno izvaja na
prostem, na svežem zraku.
S pomočjo nordijske hoje lahko
brez velikega telesnega naprezanja, predvsem pa varno, brez tveganja poškodb
izboljšamo telesno pripravljenost, izgubimo nekaj jalove telesne teže in
pridobimo mišično trdnost telesa, kar posredno pomaga pri preprečevanju bolezenskih
stanj, ki so posledica premajhne aktivnosti:
· povišan krvni pritisk
· sladkorna bolezen višjih tipov
· osteoporoza in osteoartritis
· stres in živčnost
· povečana telesna teža
Nordijska hoja zahteva nekoliko
prilagojeno, specifično tehniko. Je drugačna od treking hoje, hoje v klanec
(hribolazenja) ali trail teka. Gre predvsem za načinu uporabe palic, ki mora
biti takšen, da pravilno izveden, maksimalno vključi tudi zgornji del telesa. Bistveno
pri tem je način vboda palic pred
odrivom.
Pravilna izvedba nordijske hoje
tehnično in gibalno ni zahtevna, kljub temu pa potrebujemo nekaj osnovnega
znanja, saj na celotno telo dovolj intenzivno deluje le, kadar jo izvajamo pravilno.
To pa, vsaj v prvih fazah učenja tehnike hoje, sami težko dosežemo, lahko se
nam zgodi, da ponavljamo iste napake, postanemo nezadovoljni…
Ko vadeči obvlada osnovno tehniko,
jo lahko vključi v vsakodnevno rutino. Pri tem ni pomembno ali hodi sam, v paru
ali skupini prijateljev ali družine. Najbolj pomembno je, da za vadbo najde
motivacijo in v vadbi vztraja. Pa saj ni težko. Najlažje je, da se priključi
skupini v svoji okolici; učitelj ga bo naučil pravilne tehnike, skupina pa
potegnila, da bo redno vadil, hodil naokoli in se imel luštno.